Pojdi na vsebino

Wade-Gilesovo prečrkovanje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Odstranjevanje: wuu:威妥玛拼音
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 33 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q208442
 
(5 vmesnih redakcij 5 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 124: Vrstica 124:
|}
|}


==Glej tudi==
== Glej tudi ==

*[[kitajska pisava]]
*[[pinyin]]
* [[kitajska pisava]]
* [[pinjin]]
*[[Hepburnovo prečrkovanje]]
* [[Palladijevo prečrkovanje]]
* [[Hepburnovo prečrkovanje]]


[[Kategorija:Kitajščina]]
[[Kategorija:Kitajščina]]
[[Kategorija:Prečrkovanja]]
[[Kategorija:Prečrkovanja]]

[[ar:ويد–جيلز]]
[[ast:Wade-Giles]]
[[ca:Wade-Giles]]
[[da:Wade-Giles]]
[[de:Wade-Giles]]
[[en:Wade–Giles]]
[[eo:Wade-Giles]]
[[es:Wade-Giles]]
[[fi:Wade-Giles]]
[[fr:Romanisation Wade-Giles]]
[[gl:Wade-Giles]]
[[id:Wade-Giles]]
[[it:Wade-Giles]]
[[ja:ウェード式]]
[[mg:Wade-Giles]]
[[ms:Wade-Giles]]
[[nl:Wade-Giles]]
[[no:Wade-Giles]]
[[pl:Wade-Giles]]
[[pt:Wade-Giles]]
[[ro:Wade-Giles]]
[[ru:Транскрипционная система Уэйда — Джайлза]]
[[simple:Wade-Giles]]
[[sr:Вејд-Џајлс]]
[[sv:Wade–Giles]]
[[th:เวด-ไจลส์]]
[[tr:Wade-Giles]]
[[uk:Система Вейда-Джайлза]]
[[vi:Wade-Giles]]
[[zh:威妥瑪拼音]]

Trenutna redakcija s časom 10:55, 10. marec 2013

Wade-Gilesovo prečrkovanje je sistem za zapisovanje kitajščine s črkami latinice. Sistem je bil v uporabi zlasti pred letom 1979, ko ga je začel izpodrivati pinyin. Wade-Gilesovo transkripcijo še zdaj uporabljajo na Tajvanu in v ZDA, kjer jo imenujejo tudi romanizacija.

Sistem je začel razvijati Thomas Francis Wade, ki je bil britanski ambasador na Kitajskem in prvi profesor kitajskega jezika na univerzi v Cambridgeu. Wade je objavil prve kitajske knjige (učbenike) v latinici leta 1867. Sistem transkripcije je pozneje dopolnil drug britanski diplomat na Kitajskem - Herbert Allen Giles.

Posebnosti WG prečrkovanja

[uredi | uredi kodo]

Za kitajsko izgovorjavo so zelo pomembni soglasniki s pridihom (ki so v evropskih jezikih redki). V WG transkripciji je pridih označen z apostrofom in tako dobimo pare soglasnikov: p, p', t, t', k, k', ch, ch'. Soglasnike b, d in g uporablja WG transkripcija samo izjemoma - za zapis tistih (redkih) narečij, kjer je razlika med zvenečimi in nezvenečimi soglasniki občutna.

WG prečrkovanje je nekoliko nedosledna pri zapisu mehkih in trdih šumnikov. Mehki in trdi š se v zapisu ločita (mehki: hs, trdi: sh), za č in dž pa to ne velja: Mehki in trdi č se oba pišeta kot ch', mehki in trdi dž pa se oba pišeta kot ch (izgovorjava je mehka, če sledi i ali ü, oziroma trda, če sledi a, e, ih, o ali u).

Pri samoglasnikih velja posebej poudariti polglasniški i, ki se v nekaterih primerih piše kot ih, v drugih primerih pa kot u.

Primerjava s pinyin prečrkovanjem

[uredi | uredi kodo]

Spodnja preglednica podaja primerjavo med WG transkripcijo in danes bolj razširjenim pinyinom. Preglednica ne zajema vseh posebnosti posamezne transkripcije.

WG pinyin
a a
ch (mehki) j
ch (trdi) zh
ch' (mehki) q
ch' (trdi) ch
e e
f f
h h
hs x
i i
j r
k g
k' k
l l
m m
n n
o o
p b
p' p
s s
sh sh
t d
t' t
ts z
ts' c
tz z
tz' c
u u
ü ü
w w
y y


Nekaj posebnih primerov podajamo v drugi tabeli (gre zlasti za zloge v katerih nastopa polglasniški i):

WG pinyin
chi ji
ch'i qi
chih zhi
ch'ih chi
chü ju
ch'ü qu
jih ri
shih shi
ssu si
tzu zi
tz'u ci

Tone oziroma akcente se v WG transkripciji po navadi označuje s številkami 1, 2, 3, in 4.

WG pinyin
ma1
ma²
ma³
ma4

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]