Magnetno polje: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: ast:Campu magnéticu |
|||
(46 vmesnih redakcij 26 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Drugipomeni}} |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
== Silnice == |
== Silnice == |
||
[[Slika:Magnet0873.png| |
[[Slika:Magnet0873.png|thumb|250px|Magnetne silnice paličastega [[magnet]]a, ponazorjene z [[železo|železnimi]] opilki na [[papir]]ju]] |
||
V magnetnem polju lahko |
V magnetnem polju se lahko vpelje [[silnice]], ki imajo v vsaki [[Točka (geometrija)|točki]] [[prostor]]a smer [[tangenta|tangente]] na smer magnetnega polja. Za razliko od silnic [[električno polje|električnega polja]], ki imajo svoj izvor v pozitivnem [[električni naboj|naboju]] in ponor v negativnem naboju, so silnice magnetnega polja zaključene zanke (izjemoma lahko potekajo iz neskončnosti v neskončnost). Zato se reče, da je magnetno polje [[brezizvirno polje|brezizvirno]]. Izjava o brezizvirnosti polja je enakovredna matematičnemu pogoju, da je v vsaki točki prostora [[divergenca]] [[gostota magnetnega polja|gostote magnetnega polja]] enaka nič, kar predstavlja eno od [[Maxwellove enačbe|Maxwellovih enačb]]: |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | Ta nenavadna |
||
⚫ | Ta nenavadna značilnost magnetnega polja je posledica tega, da gostota magnetnega polja ni pravi [[vektor (matematika)|vektor]], ampak [[psevdovektor]], saj je definirana (npr. z [[Lorentzeva sila|Lorentzevo silo]]) kot [[vektorski produkt]] dveh pravih vektorjev. Razlika med enimi in drugimi se pokaže pri [[simetrija|simetrijskih]] značilnostih: psevdovektorjem se pri [[neprava rotacija|nepravih rotacijah]] [[koordinatni sistem|koordinatnega sistema]] spremeni [[predznak]]. |
||
== Magnetni dipol == |
== Magnetni dipol == |
||
Narava magnetnega polja postavlja dodatno omejitev za simetrijo magnetnega polja: to ima vedno [[sodo število]] polov, od katerih jih je |
Narava magnetnega polja postavlja dodatno omejitev za simetrijo magnetnega polja: to ima vedno [[sodo število]] polov, od katerih jih je točno polovica severnih, polovica pa južnih. Najpreprostejše takšno polje je [[dipol]]no z enim severnim in enim južnim polom. Drugače povedano: v naravi ne obstajajo makroskopski [[magnetni monopol]]i, ampak vsak magnet vedno sestavljata severni in južni pol. V tem se magnetno polje razlikuje od [[električno polje|električnega polja]], kjer te omejitve ni (zgled je polje okrog točkastega naboja). |
||
== Magnetni navor in magnetna sila == |
== Magnetni navor in magnetna sila == |
||
[[slika:Ørsted - ger, 1854 - 682714 F.tif|thumb|[[Hans Christian Ørsted]], ''Der Geist in der Natur'', 1854]] |
|||
Magnetni navor lahko |
Magnetni navor se lahko izrazi kot [[vektorski produkt]] [[magnetni moment|magnetnega dipolnega momenta]] '''p'''<sub>m</sub> in gostote magnetnega polja '''B''': |
||
: <math>\mathbf{M} = \mathbf{p}_m\times\mathbf{B}</math> |
: <math> \mathbf{M} = \mathbf{p}_m\times\mathbf{B} \!\, . </math> |
||
Enota za gostoto magnetnega polja: 1 N/Am = 1 Vs/m<sup>2</sup> = 1 T ([[tesla (enota)|tesla]]) |
Enota za gostoto magnetnega polja: 1 N/Am = 1 Vs/m<sup>2</sup> = 1 T ([[tesla (enota)|tesla]]) |
||
Magnetna sila se imenuje [[sila]], s katero deluje magnetno polje na vodnik, po katerem teče [[električni tok]]. Na vodnik [[dolžina|dolžine]] ''l'', po katerem teče tok ''I'' deluje v homogenem magnetnem polju z gostoto '''B''' sila: |
|||
: <math>\mathbf{F} = I \mathbf{l}\times\mathbf{B}</math> |
: <math> \mathbf{F} = I \mathbf{l}\times\mathbf{B} \!\, . </math> |
||
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. |
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. Dolžina vodnika ''l'' dobi vektorsko naravo tako, da ima smer električnega toka, ki teče po vodniku. |
||
Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ. |
Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ. |
||
Na posamičen [[električni naboj]] ''e'', ki se giblje s [[hitrost]]jo '''v''' v magnetnem polju z gostoto '''B''', pa deluje sila |
Na posamičen [[električni naboj]] ''e'', ki se giblje s [[hitrost]]jo '''v''' v magnetnem polju z gostoto '''B''', pa deluje sila: |
||
:<math>\mathbf{F} = e \mathbf{v}\times\mathbf{B}</math> |
: <math> \mathbf{F} = e \mathbf{v}\times\mathbf{B} \!\, . </math> |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Vrstica 38: | Vrstica 42: | ||
* [[magnetizem]] |
* [[magnetizem]] |
||
* [[magnetno polje v snoveh]] |
* [[magnetno polje v snoveh]] |
||
* [[jakost magnetnega polja]] |
|||
[[Kategorija:Elektrika in magnetizem]] |
[[Kategorija:Elektrika in magnetizem]] |
||
{{normativna kontrola}} |
|||
[[an:Campo magnetico]] |
|||
[[ar:حقل مغناطيسي]] |
|||
[[ast:Campu magnéticu]] |
|||
[[az:Maqnit sahəsi]] |
|||
[[bg:Магнитно поле]] |
|||
[[bn:চৌম্বক ক্ষেত্র]] |
|||
[[bs:Magnetno polje]] |
|||
[[ca:Camp magnètic]] |
|||
[[cs:Magnetické pole]] |
|||
[[cy:Maes magnetig]] |
|||
[[da:Magnetfelt]] |
|||
[[de:Magnetismus#Magnetfelder]] |
|||
[[el:Μαγνητικό φάσμα]] |
|||
[[en:Magnetic field]] |
|||
[[eo:Kampo (magneto)]] |
|||
[[es:Campo magnético]] |
|||
[[et:Magnetväli]] |
|||
[[ext:Campu manéticu]] |
|||
[[fa:میدان مغناطیسی]] |
|||
[[fi:Magneettikenttä]] |
|||
[[fr:Champ magnétique]] |
|||
[[he:שדה מגנטי]] |
|||
[[hr:Magnetsko polje]] |
|||
[[hu:Mágneses mező]] |
|||
[[id:Medan magnet]] |
|||
[[is:Segulsvið]] |
|||
[[it:Campo magnetico]] |
|||
[[ja:磁場]] |
|||
[[ko:자기장]] |
|||
[[la:Campus magneticus]] |
|||
[[lt:Magnetinis laukas]] |
|||
[[lv:Magnētiskais lauks]] |
|||
[[ml:കാന്തികക്ഷേത്രം]] |
|||
[[mr:चुंबकीय क्षेत्र]] |
|||
[[nl:Magnetisch veld]] |
|||
[[nn:Magnetfelt]] |
|||
[[no:Magnetfelt]] |
|||
[[pl:Pole magnetyczne]] |
|||
[[pt:Campo magnético]] |
|||
[[ro:Câmp magnetic]] |
|||
[[ru:Магнитное поле]] |
|||
[[scn:Campu magneticu (artìculu 'n calabbrisi)]] |
|||
[[simple:Magnetic field]] |
|||
[[sk:Magnetické pole]] |
|||
[[sq:Fusha magnetike]] |
|||
[[sr:Магнетско поље]] |
|||
[[su:Médan Magnétik]] |
|||
[[sv:Magnetfält]] |
|||
[[ta:காந்தப் புலம்]] |
|||
[[th:สนามแม่เหล็ก]] |
|||
[[tr:Manyetik alan]] |
|||
[[uk:Магнітне поле]] |
|||
[[ur:مقناطیسی میدان]] |
|||
[[vi:Từ trường]] |
|||
[[war:Magnetic field]] |
|||
[[wo:Toolu bijjaakon]] |
|||
[[zh:磁場]] |
Trenutna redakcija s časom 15:50, 18. maj 2024
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor. Določeno je z gostoto magnetnega polja.
Silnice
[uredi | uredi kodo]V magnetnem polju se lahko vpelje silnice, ki imajo v vsaki točki prostora smer tangente na smer magnetnega polja. Za razliko od silnic električnega polja, ki imajo svoj izvor v pozitivnem naboju in ponor v negativnem naboju, so silnice magnetnega polja zaključene zanke (izjemoma lahko potekajo iz neskončnosti v neskončnost). Zato se reče, da je magnetno polje brezizvirno. Izjava o brezizvirnosti polja je enakovredna matematičnemu pogoju, da je v vsaki točki prostora divergenca gostote magnetnega polja enaka nič, kar predstavlja eno od Maxwellovih enačb:
Ta nenavadna značilnost magnetnega polja je posledica tega, da gostota magnetnega polja ni pravi vektor, ampak psevdovektor, saj je definirana (npr. z Lorentzevo silo) kot vektorski produkt dveh pravih vektorjev. Razlika med enimi in drugimi se pokaže pri simetrijskih značilnostih: psevdovektorjem se pri nepravih rotacijah koordinatnega sistema spremeni predznak.
Magnetni dipol
[uredi | uredi kodo]Narava magnetnega polja postavlja dodatno omejitev za simetrijo magnetnega polja: to ima vedno sodo število polov, od katerih jih je točno polovica severnih, polovica pa južnih. Najpreprostejše takšno polje je dipolno z enim severnim in enim južnim polom. Drugače povedano: v naravi ne obstajajo makroskopski magnetni monopoli, ampak vsak magnet vedno sestavljata severni in južni pol. V tem se magnetno polje razlikuje od električnega polja, kjer te omejitve ni (zgled je polje okrog točkastega naboja).
Magnetni navor in magnetna sila
[uredi | uredi kodo]Magnetni navor se lahko izrazi kot vektorski produkt magnetnega dipolnega momenta pm in gostote magnetnega polja B:
Enota za gostoto magnetnega polja: 1 N/Am = 1 Vs/m2 = 1 T (tesla)
Magnetna sila se imenuje sila, s katero deluje magnetno polje na vodnik, po katerem teče električni tok. Na vodnik dolžine l, po katerem teče tok I deluje v homogenem magnetnem polju z gostoto B sila:
Sila je pravokotna na smer vodnika in na smer gostote magnetnega polja. Dolžina vodnika l dobi vektorsko naravo tako, da ima smer električnega toka, ki teče po vodniku.
Magnetna sila na vodnik je odvisna od kota φ med smerjo magnetnega polja in smerjo toka. Na magnetno silo vpliva le pravokotna komponenta smeri gostote magnetnega polja, Bsinφ.
Na posamičen električni naboj e, ki se giblje s hitrostjo v v magnetnem polju z gostoto B, pa deluje sila: