Pojdi na vsebino

Evro: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrnjen Zimbabve, glej opombo in en wiki
Oznaki: ročna vrnitev vrnjeno
Botopol (pogovor | prispevki)
Boti
53.152 urejanj
m izogib preusmeritvi predloge
 
(10 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Valuta
{{Infopolje Valuta
| currency_name = Evro
| currency_name = Evro
| currency_name_in_local = ευρώ <small>{{ikona el}}</small>
| currency_name_in_local = ευρώ <small>{{ikona el}}</small><br>евро <small>{{ikona bg}}
| image_1 = Euro banknotes.png
| image_1 = Euro banknotes.png
| image_2 =
| image_2 =
Vrstica 7: Vrstica 7:
| image_title_2 =
| image_title_2 =
| iso_code = EUR
| iso_code = EUR
⚫
| using_countries = {{Collapsible list|titlestyle = font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;
| using_countries =
⚫
|title = {{flagicon|European Union}} [[Evroobmočje]] (20)
⚫
{{Collapsible list|titlestyle = font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;
⚫
|{{Flag|Avstrija}}|{{Flag|Belgija}}|{{Flag|Ciper}}<ref group="note">Razen Severnega Cipra, ki uporablja [[turška lira|turško liro]]</ref>|{{Flag|Estonia}}|{{Flag|Finska}}|{{Flag|Francija}}<ref group="note">Vključno s [[prekomorski departma|prekomorskimi departmaji]]</ref>|{{Flag|Grčija}}|{{Flag|Hrvaška}}|{{Flag|Irska}}|{{Flag|Italija}}<ref group="note">Razen občine [[Campione d'Italia]], ki uporablja [[švicarski frank]].</ref>|{{Flag|Latvia}}|{{Flag|Litva}}|{{Flag|Luksemburg}}|{{Flag|Malta}}|{{Flag|Nemčija}}|{{Flag|Nizozemska}}<ref group="note">Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. [[Karibska Nizozemska]] je leta 2011 uvedla kot uradno valuto [[ameriški dolar]], otoki [[Curaçao]], [[Sint Maarten]] in [[Aruba]] pa imajo svoje valute, vezane na dolar.</ref>|{{Flag|Portugalska}}|{{Flag|Slovaška}}|{{Flag|Slovenija}}|{{Flag|Španija}}
⚫
|title = {{flagicon|European Union}} [[Evroobmočje]] (19)
⚫
|{{Flag|Avstrija}}|{{Flag|Belgija}}|{{Flag|Ciper}}<ref group="note">Razen Severnega Cipra, ki uporablja [[turška lira|turško liro]]</ref>|{{Flag|Estonia}}|{{Flag|Finska}}|{{Flag|Francija}}<ref group="note">Vključno s [[prekomorski departma|prekomorskimi departmaji]]</ref>|{{Flag|Nemčija}}|{{Flag|Grčija}}|{{Flag|Irska}}|{{Flag|Italija}}<ref group="note">Razen občine [[Campione d'Italia]], ki uporablja [[švicarski frank]].</ref>|{{Flag|Latvia}}|{{Flag|Litva}}|{{Flag|Luksemburg}}|{{Flag|Malta}}|{{Flag|Nizozemska}}<ref group="note">Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. [[Karibska Nizozemska]] je leta 2011 uvedla kot uradno valuto [[ameriški dolar]], otoki [[Curaçao]], [[Sint Maarten]] in [[Aruba]] pa imajo svoje valute, vezane na dolar.</ref>|{{Flag|Portugalska}}|{{Flag|Slovaška}}|{{Flag|Slovenija}}|{{Flag|Španija}}
}}
}}
{{Collapsible list|titlestyle = font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;
{{Collapsible list|titlestyle = font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;
|title = Države zunaj EU (9)
|title = Države zunaj EU (9)
|{{Flag|Andora}}<ref>{{cite journal|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:EN:PDF|title=Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra|date=17. 12. 2011|accessdate=8. 9. 2012|journal=[[Official Journal of the European Union]]}}</ref>
|{{Flag|Andora}}<ref>{{cite journal|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:369:0001:0013:EN:PDF|title=Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra|date=17. 12. 2011|accessdate=8. 9. 2012|journal=[[Official Journal of the European Union]]}}</ref>
|{{Flag|Monako}}<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2002:142:0059:0073:EN:PDF |title=By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{Flag|Monako}}<ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2002:142:0059:0073:EN:PDF |title=By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{Flag|San Marino}}<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2001:209:0001:0004:EN:PDF |title=By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{Flag|San Marino}}<ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2001:209:0001:0004:EN:PDF |title=By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{Flag|Vatikan}}<ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2001:299:0001:0004:EN:PDF |title=By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{Flag|Vatikan}}<ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2001:299:0001:0004:EN:PDF |title=By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{flagicon|GBR}} [[Akrotiri in Dhekelia]] <small>(Združeno kraljestvo)</small><ref>{{cite web|url=http://www.sba.mod.uk/SBA%20Legislation/Ord%202007/Euro%20Ordinance%202007.pdf |title=By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance|format=PDF |date= |accessdate=17. 7. 2011}}</ref>
|{{flagicon|GBR}} [[Akrotiri in Dhekelia]] <small>(Združeno kraljestvo)</small><ref>{{navedi splet|url=http://www.sba.mod.uk/SBA%20Legislation/Ord%202007/Euro%20Ordinance%202007.pdf |title=By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance|format=PDF |date= |accessdate=17. 7. 2011}}</ref>
|{{flagicon|FRA}} [[Otok Clipperton]] <small>(Francija)</small>
|{{flagicon|FRA}} [[Otok Clipperton]] <small>(Francija)</small>
|{{flagicon|FRA}} [[Saint Barthélemy]] <small>(Francija)</small>
|{{flagicon|FRA}} [[Sveti Jernej (otok)|Sveti Jernej]] <small>(Francija)</small>
|{{flagicon|FRA}} [[Francoska južna in antarktična ozemlja]] <small>(Francija)</small>
|{{flagicon|FRA}} [[Francoska južna in antarktična ozemlja]] <small>(Francija)</small>
|{{flagicon|SPM|local}} [[Saint Pierre in Miquelon]] <small>(Francija)</small><ref>{{cite web|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1999:030:0029:0030:EN:PDF |title=By agreement of the EU Council |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
|{{flagicon|SPM|local}} [[Sveti Peter in Mihael]] <small>(Francija)</small><ref>{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1999:030:0029:0030:EN:PDF |title=By agreement of the EU Council |date= |accessdate=30. 5. 2010}}</ref>
}}
}}
⚫
| unofficial_users = {{Collapsible list|titlestyle = font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;
| unofficial_users =
⚫
| title = 2
⚫
{{Collapsible list|titlestyle = font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;
⚫
|{{Flag|Kosovo}}<ref>{{navedi splet |url=http://www.unmikonline.org/regulations/admdirect/1999/089%20Final%20%20ADE%201999-02.htm |title=By UNMIK administration direction 1999/2 |publisher=Unmikonline.org |date= |accessdate=30. 5. 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607234444/http://www.unmikonline.org/regulations/admdirect/1999/089%20Final%20%20ADE%201999-02.htm |url-status=dead }}</ref>
⚫
| title = 3
⚫
|{{Flag|Kosovo}}<ref>{{cite web |url=http://www.unmikonline.org/regulations/admdirect/1999/089%20Final%20%20ADE%201999-02.htm |title=By UNMIK administration direction 1999/2 |publisher=Unmikonline.org |date= |accessdate=30. 5. 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607234444/http://www.unmikonline.org/regulations/admdirect/1999/089%20Final%20%20ADE%201999-02.htm |url-status=dead }}</ref>
|{{Flag|Črna gora}}
|{{Flag|Črna gora}}
|{{Flag|Zimbabve}}<ref>Poleg [[zimbabvejski dolar|zimbabvejskega dolarja]] (umaknjen 12. aprila 2009), ameriškega dolarja, [[funt šterling|funta šterlinga]], [[južnoafriški rand|južnoafriškega randa]] in [[bocvanska pula|bocvanske pule]]</ref>
}}
}}
| inflation_rate = 1,8 %
| inflation_rate = 1,8 %
Vrstica 35: Vrstica 32:
| inflation_method = [[Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin|HICP]]
| inflation_method = [[Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin|HICP]]
| pegged_by = [[konvertibilna marka Bosne in Hercegovine|BAM]], [[bolgarski lev|BGN]], [[zelenortski eskudo|CVE]], [[komorski frank|KMF]], [[CFP-frank|XPF]], [[CFA-frank|XOF, XAF]], [[estonska krona|EEK]], [[litovski litas|LTL]],
| pegged_by = [[konvertibilna marka Bosne in Hercegovine|BAM]], [[bolgarski lev|BGN]], [[zelenortski eskudo|CVE]], [[komorski frank|KMF]], [[CFP-frank|XPF]], [[CFA-frank|XOF, XAF]], [[estonska krona|EEK]], [[litovski litas|LTL]],
| subunit_ratio_1 = 1/100
| subunit_ratio_1 = 1/100
| subunit_name_1 = [[Cent (denar)|cent]]
| subunit_name_1 = [[Cent (denar)|cent]]
| subunit_inline_note_1 = dejanska uporaba je [[Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom|odvisna od jezika]] (v slovenščini tudi '''stotin''')
| subunit_inline_note_1 = dejanska uporaba je [[Jezikovna vprašanja v zvezi z evrom|odvisna od jezika]] (v slovenščini tudi '''stotin''')
Vrstica 50: Vrstica 47:
| issuing_authority_website = www.ecb.eu
| issuing_authority_website = www.ecb.eu
| printer = [[Zecca|Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato]]<br />[[Banco de Portugal]]<br />[[Banka Grčije]]<br />[[Banque de France]]<br />[[Bundesdruckerei]]<br />[[Central Bank and Financial Services Authority of Ireland]]<br />[[De La Rue]]<br />[[Fábrica Nacional de Moneda y Timbre]]<br />[[François-Charles Oberthur]]<br />[[Giesecke & Devrient]]<br />[[Joh. Enschedé|Royal Joh. Enschedé]]<br />[[Nacionalna banka Belgije]]<br />[[Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH]]<br />[[Setec Oy]]
| printer = [[Zecca|Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato]]<br />[[Banco de Portugal]]<br />[[Banka Grčije]]<br />[[Banque de France]]<br />[[Bundesdruckerei]]<br />[[Central Bank and Financial Services Authority of Ireland]]<br />[[De La Rue]]<br />[[Fábrica Nacional de Moneda y Timbre]]<br />[[François-Charles Oberthur]]<br />[[Giesecke & Devrient]]<br />[[Joh. Enschedé|Royal Joh. Enschedé]]<br />[[Nacionalna banka Belgije]]<br />[[Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH]]<br />[[Setec Oy]]
| printer_website = [http://www.ipzs.it/ Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato]<br />[http://www.bportugal.pt/ Banco de Portugal]<br />[http://www.bankofgreece.gr/ Banka Grčije]<br />[http://www.banque-france.fr/ Banque de France]<br />[http://www.bundesdruckerei.de/ Bundesdruckerei]<br />[http://www.centralbank.ie/ Central Bank and Financial Services Authority of Ireland]<br />[http://www.delarue.com/ De La Rue]<br />[http://www.fnmt.es/ Fábrica Nacional de Moneda y Timbre]<br />[http://www.oberthur.com/ François-Charles Oberthur]<br />[http://www.gi-de.com/ Giesecke & Devrient]<br />[http://www.joh-enschede.nl Royal Joh. Enschedé]<br />[http://www.nbb.be/ Nacionalna banka Belgije]<br />[http://www.oebs.at Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH]<br />[http://www.setec.com/ Setec Oy]}}
| printer_website = [http://www.ipzs.it/ Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato]<br />[http://www.bportugal.pt/ Banco de Portugal]<br />[http://www.bankofgreece.gr/ Banka Grčije]<br />[http://www.banque-france.fr/ Banque de France]<br />[http://www.bundesdruckerei.de/ Bundesdruckerei]<br />[http://www.centralbank.ie/ Central Bank and Financial Services Authority of Ireland]<br />[http://www.delarue.com/ De La Rue]<br />[http://www.fnmt.es/ Fábrica Nacional de Moneda y Timbre]<br />[http://www.oberthur.com/ François-Charles Oberthur]<br />[http://www.gi-de.com/ Giesecke & Devrient]<br />[http://www.joh-enschede.nl Royal Joh. Enschedé]<br />[http://www.nbb.be/ Nacionalna banka Belgije]<br />[http://www.oebs.at Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH]<br />[http://www.setec.com/ Setec Oy]
}}


'''Evro''' oz. '''euro''' (oznaka '''€''', mednarodna oznaka po [[ISO 4217]]: '''EUR''') je [[denarna enota]] v 19 [[država]]h [[Evropska monetarna unija|Evropske monetarne unije]] ([[EMU]]): [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Ciper]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Francija]] (vključno s [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] in [[Saint Pierre in Miquelon]]), [[Nemčija]], [[Grčija]], [[Irska]], [[Italija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Luksemburg]], [[Malta]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], [[Španija]].<ref>http://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224183244/http://eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ |date=2013-12-24 }}, vpogled: 1. 1. 2015.</ref> Poleg tega je denarna enota tudi v državicah [[Andora]], [[San Marino]], [[Vatikan]] in [[Monako]], ki so pred uvedbo evra ''de facto'', če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v [[Črna gora|Črni gori]] in [[Kosovo|Kosovu]], in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z [[Evropska skupnost|Evropsko skupnostjo]], s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot ''de facto'' valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.
'''Evro''' (oz. '''euro''', oznaka '''€''', mednarodna oznaka po [[ISO 4217]]: '''EUR''') je [[denarna enota]] v 20 [[država]]h [[Evropska monetarna unija|Evropske monetarne unije]] ([[EMU]]): [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Ciper]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Francija]] (vključno s [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] in [[Sveti Peter in Mihael|Svetim Petrom in Mihaelom]]), [[Grčija]], [[Hrvaška]], [[Irska]], [[Italija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Luksemburg]], [[Malta]], [[Nemčija]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], in [[Španija]].<ref>http://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224183244/http://eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ |date=2013-12-24 }}, vpogled: 1. 1. 2015.</ref> Poleg tega je denarna enota tudi v državicah [[Andora]], [[San Marino]], [[Vatikan]] in [[Monako]], ki so pred uvedbo evra ''de facto'', če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v [[Črna gora|Črni gori]] in [[Kosovo|Kosovu]], in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z [[Evropska skupnost|Evropsko skupnostjo]], s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot ''de facto'' valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.


Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).
Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).


Uradno je 1. januarja [[1999]] 11 držav [[EMU]] ([[Grčija]] je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. [[Bankovec|Bankovci]] in [[Kovanec|kovanci]] so v obtok prišli 1. januarja [[2002]]. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.
Uradno je 1. januarja 1999 11 držav [[EMU]] (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. [[Bankovec|Bankovci]] in [[Kovanec|kovanci]] so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.


[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] in [[Danska]] sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, [[Švedska]] pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih [[2004]] in [[2007]], so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle [[Slovenija]] (leta 2007), [[Ciper]] in [[Malta]] (2008), [[Slovaška]] (2009) ter [[Estonija]] (2011). S 1. 1. 2014 je evro uvedla [[Latvija]], kot zadnja pa ga je 1. 1. 2015 uvedla [[Litva]].
[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] in [[Danska]] sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, [[Švedska]] pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). 1. januarja 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. januarja 2023 uvedla Hrvaška.


== Administracija ==
== Administracija ==
Vrstica 69: Vrstica 67:
[[Slika:Euro Construction.svg|left|thumb|Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v [[sistem Pantone|PMS]]-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju]]
[[Slika:Euro Construction.svg|left|thumb|Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v [[sistem Pantone|PMS]]-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju]]


⚫
Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v [[Scheveningen|Scheveningnu]] dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v [[slovenščina|slovenščini]] »evro«, v [[litvanščina|litvanščini]] »euras«, v [[latvijščina|latvijščini]] »eiro«, v [[madžarščina|madžarščini]] »euró« in v [[malteščina|malteščini]] »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta [[Grčija]] in [[Ciper]], ki ne uporabljata [[latinica|latinice]] in je dovoljen zapis »ευρώ«.<ref>[http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=94633 Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041024052706/http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=94633 |date=2004-10-24 }}, Dnevnik, 12. 9. 2004</ref><ref>[http://24ur.com/naslovnica/eu/20040913_2046082.php?Rrf=2i17 Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211045611/http://24ur.com/naslovnica/eu/20040913_2046082.php?Rrf=2i17 |date=2005-02-11 }}, 24ur, 13. 9. 2004</ref><ref>[http://24ur.com/naslovnica/eu/20041013_2047385.php?Nri=1i1 Slovenija potrdila »euro« kompromis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211045705/http://24ur.com/naslovnica/eu/20041013_2047385.php?Nri=1i1 |date=2005-02-11 }}, 24ur 13.10.2004</ref>

⚫
Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku [[10. september|10. septembra]] [[2004]] v [[Scheveningen|Scheveningnu]] dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v [[slovenščina|slovenščini]] »evro«, v [[litvanščina|litvanščini]] »euras«, v [[latvijščina|latvijščini]] »eiro«, v [[madžarščina|madžarščini]] »euró« in v [[malteščina|malteščini]] »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta [[Grčija]] in [[Ciper]], ki ne uporabljata [[latinica|latinice]] in je dovoljen zapis »ευρώ«.<ref>[http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=94633 Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041024052706/http://www.dnevnik.si/clanekb.asp?id=94633 |date=2004-10-24 }}, Dnevnik, 12. 9. 2004</ref><ref>[http://24ur.com/naslovnica/eu/20040913_2046082.php?Rrf=2i17 Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211045611/http://24ur.com/naslovnica/eu/20040913_2046082.php?Rrf=2i17 |date=2005-02-11 }}, 24ur, 13. 9. 2004</ref><ref>[http://24ur.com/naslovnica/eu/20041013_2047385.php?Nri=1i1 Slovenija potrdila »euro« kompromis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211045705/http://24ur.com/naslovnica/eu/20041013_2047385.php?Nri=1i1 |date=2005-02-11 }}, 24ur 13.10.2004</ref>


== Evrobankovci ==
== Evrobankovci ==
Vrstica 133: Vrstica 130:


== Uvedba evra v Sloveniji ==
== Uvedba evra v Sloveniji ==
[[Slovenija]] je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila [[Konvergenčni kriteriji|konvergenčne kriterije]]. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t. i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.
[[Slovenija]] je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila [[Konvergenčni kriteriji|konvergenčne kriterije]]. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t. i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.<br />Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal [[centralni paritetni tečaj]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]], po katerem je bil 1€ vreden 239,640 [[Slovenski tolar|SIT]]. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.
<br />Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal [[centralni paritetni tečaj]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]], po katerem je bil 1€ vreden 239,640 [[Slovenski tolar|SIT]]. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.


== Sklici ==
== Sklici ==

Trenutna redakcija s časom 20:12, 14. julij 2024

Evro
ευρώ (grško)
евро (bolgarsko)
Bankovci
ISO 4217
KodaEUR
Denominacije
Podenota
 1/100cent
dejanska uporaba je odvisna od jezika (v slovenščini tudi stotin)
MnožinaGlej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
 centGlej članek
Simbol€
Bankovci
 Pogosto uporab.5 €, 10 €, 20 €, 50 €
 Redko uporab.100 €, 200 €, 500 €
Kovanci
 Pogosto upor.1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1 €, 2 €
razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko
 Redko uporab.1 in 2 centa
(velja le za Finsko in Nizozemsko)
Demografija
Uradni uporabniki
Države zunaj EU (9)
Neuradni uporabniki
2
Izdajanje
Centralna bankaEvropska centralna banka
 Spletna stranwww.ecb.eu
TiskarnaIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato
Banco de Portugal
Banka Grčije
Banque de France
Bundesdruckerei
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
De La Rue
Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
François-Charles Oberthur
Giesecke & Devrient
Royal Joh. Enschedé
Nacionalna banka Belgije
Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
Setec Oy
 Spletna stranIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato
Banco de Portugal
Banka Grčije
Banque de France
Bundesdruckerei
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
De La Rue
Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
François-Charles Oberthur
Giesecke & Devrient
Royal Joh. Enschedé
Nacionalna banka Belgije
Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
Setec Oy
Vrednotenje
Inflacija1,8 %
 VirEvropska centralna banka, september 2006, v angleščini
 MetodaHICP
FiksiralBAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL,


Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.[8] Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).

Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). 1. januarja 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. januarja 2023 uvedla Hrvaška.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Evro upravlja Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu in Evrosistem (sestavljen iz centralnih bank držav iz evroobmočja). Kot neodvisna centralna banka, ima ECB nalogo, da vzpostavlja monetarno politiko. Evrosistem sodeluje pri tiskanju, kovanju in izdajo bankovcev in kovancev v vseh članicah, ter sodeluje pri operacijah plačilnih sistemov evroobmočja.

Načini izdajanja bankovcev

[uredi | uredi kodo]

Od 1. januarja 2002 nacionalne centralne banke (NCB) in ECB izdajajo eurobankovce na skupni osnovi.NCB evrosistema morajo sprejeti evrobankovce, ki jih dajo v obtok druge članice evrosistema, in teh bankovcev ni mogoče vrniti v domovino. ECB izda 8% celotne vrednosti bankovcev, ki jih je izdal evrosistem. V praksi bankovce ECB dajo v obtok NCB, s čimer nastanejo ustrezne obveznosti do ECB. Te obveznosti imajo obresti po glavni stopnji refinanciranja ECB. Preostalih 92% evrobankovcev izdajo NCB sorazmerno z njihovimi deleži kapitalskega ključa ECB, izračunano z uporabo enakovredno ponderiranega nacionalnega deleža prebivalstva Evropske unije (EU) in nacionalnega deleža BDP EU.

Evro in euro

[uredi | uredi kodo]
Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro«, v madžarščini »euró« in v malteščini »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta Grčija in Ciper, ki ne uporabljata latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.[9][10][11]

Evrobankovci

[uredi | uredi kodo]
Vrednost Dimenzije Barva Arhitektura Obdobje Položaj kratke kode
5 €
120 x 62 mm
Siva
Klasika
do vključno 5. stoletja
1 cm nad črko O pri napisu EURO
10 €
127 x 67 mm
Rdeča
Romanika
11. in 12. stoletje
v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
20 €
133 x 72 mm
Modra
Gotika
13. in 14. stoletje
v najbolj levi zvezdi
50 €
140 x 77 mm
Oranžna
Renesansa
15. in 16. stoletje
nad hologramom
100 €
147 x 82 mm
Zelena
Barok in rokoko
17. in 18. stoletje
prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
200 €
153 x 82 mm
Rumena
Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau
19. in 20. stoletje
na desni jugozahodne zvezde, natisnjeno pokončno
500 €
160 x 82 mm
Vijoličasta
Sodobna arhitektura 20. stoletja
20. in 21. stoletje
v najbolj levi zvezdi

Evrobankovci so izdelani iz 100 % bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

Uvedba evra v Sloveniji

[uredi | uredi kodo]

Slovenija je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila konvergenčne kriterije. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t. i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.
Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, po katerem je bil 1€ vreden 239,640 SIT. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Monetary Agreement between the European Union and the Principality of Andorra«. Official Journal of the European Union. 17. december 2011. Pridobljeno 8. septembra 2012.
  2. ↑ »By monetary agreement between France (acting for the EC) and Monaco«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  3. ↑ »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and San Marino«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  4. ↑ »By monetary agreement between Italy (acting for the EC) and Vatican City«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  5. ↑ »By the third protocol to the Cyprus adhesion Treaty to EU and British local ordinance« (PDF). Pridobljeno 17. julija 2011.
  6. ↑ »By agreement of the EU Council«. Pridobljeno 30. maja 2010.
  7. ↑ »By UNMIK administration direction 1999/2«. Unmikonline.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2011. Pridobljeno 30. maja 2010.
  8. ↑ http://www.eurozone.europa.eu/euro-area/euro-area-member-states/ Arhivirano 2013-12-24 na Wayback Machine., vpogled: 1. 1. 2015.
  9. ↑ Ime skupne evropske valute evro je treba pisati euro Arhivirano 2004-10-24 na Wayback Machine., Dnevnik, 12. 9. 2004
  10. ↑ Evrofinančniki za euro, slovenisti za evro Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur, 13. 9. 2004
  11. ↑ Slovenija potrdila »euro« kompromis Arhivirano 2005-02-11 na Wayback Machine., 24ur 13.10.2004

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Razen Severnega Cipra, ki uporablja turško liro
  2. ↑ Vključno s prekomorskimi departmaji
  3. ↑ Razen občine Campione d'Italia, ki uporablja švicarski frank.
  4. ↑ Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. Karibska Nizozemska je leta 2011 uvedla kot uradno valuto ameriški dolar, otoki Curaçao, Sint Maarten in Aruba pa imajo svoje valute, vezane na dolar.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: evro.
Stub icon

Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evro&oldid=6245019«