Pojdi na vsebino

Sula: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nekatere podatke , ki so zdaj bolj točni
Erardo Galbi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
 
(14 vmesnih redakcij 8 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Politik
| name = Lucij Kornelij Sula
{{bioslika|islike=Sulla Glyptothek Munich 309.jpg|opis=Sula|napis=''Lucius Cornelius Sula''}}
| office = [[Rimski diktator|Diktator]] [[Rimska republika|Rimske republike]]
| term_start = [[82 pr. n. št.|82]] ali [[81 pr. n. št.]]
| term_end = [[79 pr. n. št.]]
| image = <!-- WD -->
| office2 = [[Rimski konzul|konzul]] Rimske republike
| term_start2 = [[88 pr. n. št.]]
| term_end2 = [[88 pr. n. št.]]
| predecessor2 = [[Gnaeus Pompeius Strabo]] in [[Lucius Porcius Cato]]
| successor2 = [[Lucius Cornelius Cinna]] in [[Gnaeus Octavius (konzulul 87 BC)|Gnaeus Octavius]]
| office3 = [[Rimski konzul|konzul]] Rimske republike
| term_start3 = [[80 pr. n. št.]]
| term_end3 = [[80 pr. n. št.]]
| predecessor3 = [[Gnaeus Cornelius Dolabella]] in [[Marcus Tullius Decula]]
| successor3 = [[Appius Claudius Pulcher (praetor 88 BC)|Appius Claudius Pulcher]] in [[Publius Servilius Vatia Isauricus (kunzul 79 BC)|Publius Servilius Vatia]]
| full name =
| predecessor = Gaj Servilij Gemin ([[202 pr. n. št.]])
| successor = [[Gaj Julij Cezar]] ([[49 pr. n. št.]])
| suc-type =
| heir =
| queen =
| consort =
| spouse = Julija Cezaris, Elija, Kloelija, Cecilija Metela in Valerija
| issue = Pompeja, Lucij Kornelij Sula, Kornelija, Favst Kornelij Sula, Kornelija Favsta in Kornelija Postuma
| royal house =
| royal anthem =
| father =
| mother =
| date of birth = <!-- WD -->
| place of birth = <!-- WD -->
| death_date = <!-- WD -->
| death_place = <!-- WD -->
}}


'''Lúcius Córnelius Súla ''Félix'' ''' ([[latinica|latinsko]] Lucivs Cornelivs Svlla ''Felix''), [[stari Rim|rimski]] [[politik]], [[diktator]] in [[vojskovodja]], * [[138 pr. n. št.]] † [[78 pr. n. št.]]
'''Lúcij Kornélij Súla Féliks''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Lvcivs Cornelivs Svlla ''Felix''}}), [[stari Rim|rimski]] [[politik]], [[diktator]] in [[vojskovodja]], * [[138 pr. n. št.]], † [[78 pr. n. št.]]


Sula je bil potomec [[patricij]]ske Kornelijske rodbine. Od 107 pr. n. št. se je kot [[kvestor]] pod [[Gaj Marij|Marijem]] v [[Afrika (rimska provinca)|Afriki]] uspešno bojeval proti [[Numidija|numidijskemu]] kralju Jugurti. Med tako imenovano zavezniško vojno od leta 91 do leta 88 pr. n. št. je pregnal [[Samniti|Samnite]] iz [[Kampanija|Kampanije]]. Ob koncu zavezniške vojne so ga izvolili za [[Rimski konzul|konzula]]. Bil je predstavnik stranke optimatov, v kateri so bili predvsem predstavniki [[Rimski senat|senata]]. Senat ga je razglasil za vrhovnega poveljnika rimske vojske v boju proti
Sula
pontskem kralju [[Mitridat VI. Pontski|Mitridatu VI. Evpatorju]]. Mariju, ki je bil vodja popularov, je s pomočjo Publija Sulpicija Rufa uspelo doseči preklic imenovanja, a Sula je z vojsko vkorakal v Rim kjer se mu je pridružil [[Pompej Veliki|Pompej veliki]] in Marija uspešno pregnal v severno Afriko. Med prvo mitradatsko vojno (89-84 pr. n. št.) je leta 86 pr. n. št. premagal Mitradata v bitki pri Hajroneji in leta 85 pr. n. št. v bitki pri Orhomenu. Leta 82 pr. n. št. je v krvavem obračunu pobil Marijeve privržence in razglasili so ga za diktatorja z neomejenim mandatom. S preoblikovanjem zakonov je okrepil vlogo in moč senata. Nato je na začetku leta 79 pr. n. št. odstopil s položaja diktatorja. Pozneje je napisal svoje spomine.
je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.  Od 107 pr. n. št. se je kot kvestor pod
Marijem v Afriki uspešno bojeval proti kralju Numidije Jogurti. Med tako
imenovano zavezniško vojno ( od leta 91 do leta 88 pr. n. št.) je pregnal
Samnite iz Kampanje. Ob koncu zavezniške vojne so ga izvolili za konzula. Bil
je predstavnik stranke optimatov, v kateri so bili predvsem predstavniki senata.
Senat ga je razglasil za vrhovnega poveljnika rimske vojske v boju proti
pontskem kralju Mitridatu VI. Evpatorju. Mariju, ki je bil vodja popularov, je
s pomočjo Publija Sulpicija Rufa uspelo doseči preklic imenovanja, a Sula je z
vojsko vkorakal v Rim in Marija uspešno pregnal v severno Afriko. Med prvo
Mitradatsko vojno ( od leta 89 do leta 84 pr. n. št.) je premagal Mitradata v
bitki pri Hajroneji ( leta 86 pr. n. št.) in bitki pri Orhomenu (leta 85 pr. n.
št.). Leta 82 pr. n. št. je v krvavem obračunu pobil Marijeve privržence in
razglasili so ga za diktatorja z neomejenim mandatom. S preoblikovanjem zakonov
je okrepil vlogo in moč senata. Nato je na začetku leta 79 pr. n. št. odstopil
s položaja diktatorja. Pozneje je napisal svoje spomine


== Sklici ==
{{Portal-Vojaštvo}}
{{sklici|1}}


{{portal|Vojaštvo}}


[[Kategorija:Diktatorji]]
{{politician-stub}}
[[Kategorija:Rimski politiki]]

[[Kategorija:Rojeni leta 138 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Umrli leta 78 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Rimski vojskovodje]]
[[Kategorija:Rimski vojskovodje]]
[[Kategorija:Rimski politiki]]
[[Kategorija:Rimski konzuli]]
[[Kategorija:Rimski vladarji]]
[[Kategorija:Rimljani v 1. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Vladarji v 1. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Rimljani v 2. stoletju pr. n. št.]]
{{normativna kontrola}}

Trenutna redakcija s časom 16:37, 4. oktober 2023

Lucij Kornelij Sula
Portret
Diktator Rimske republike
Na položaju
82 ali 81 pr. n. št. – 79 pr. n. št.
PredhodnikGaj Servilij Gemin (202 pr. n. št.)
NaslednikGaj Julij Cezar (49 pr. n. št.)
konzul Rimske republike
Na položaju
88 pr. n. št. – 88 pr. n. št.
PredhodnikGnaeus Pompeius Strabo in Lucius Porcius Cato
NaslednikLucius Cornelius Cinna in Gnaeus Octavius
konzul Rimske republike
Na položaju
80 pr. n. št. – 80 pr. n. št.
PredhodnikGnaeus Cornelius Dolabella in Marcus Tullius Decula
NaslednikAppius Claudius Pulcher in Publius Servilius Vatia
Osebni podatki
Rojstvo138 pr. n. št.[1][2][3]
antični Rim
Smrt78 pr. n. št.[2][3]
Puteoli[d]
ZakonciJulija Cezaris, Elija, Kloelija, Cecilija Metela in Valerija
Poklicstarorimski politik, starorimska vojaška osebnost, vojskovodja, politik

Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko Lvcivs Cornelivs Svlla Felix), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št.

Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine. Od 107 pr. n. št. se je kot kvestor pod Marijem v Afriki uspešno bojeval proti numidijskemu kralju Jugurti. Med tako imenovano zavezniško vojno od leta 91 do leta 88 pr. n. št. je pregnal Samnite iz Kampanije. Ob koncu zavezniške vojne so ga izvolili za konzula. Bil je predstavnik stranke optimatov, v kateri so bili predvsem predstavniki senata. Senat ga je razglasil za vrhovnega poveljnika rimske vojske v boju proti pontskem kralju Mitridatu VI. Evpatorju. Mariju, ki je bil vodja popularov, je s pomočjo Publija Sulpicija Rufa uspelo doseči preklic imenovanja, a Sula je z vojsko vkorakal v Rim kjer se mu je pridružil Pompej veliki in Marija uspešno pregnal v severno Afriko. Med prvo mitradatsko vojno (89-84 pr. n. št.) je leta 86 pr. n. št. premagal Mitradata v bitki pri Hajroneji in leta 85 pr. n. št. v bitki pri Orhomenu. Leta 82 pr. n. št. je v krvavem obračunu pobil Marijeve privržence in razglasili so ga za diktatorja z neomejenim mandatom. S preoblikovanjem zakonov je okrepil vlogo in moč senata. Nato je na začetku leta 79 pr. n. št. odstopil s položaja diktatorja. Pozneje je napisal svoje spomine.

Sklici

[uredi | uredi kodo]