Pojdi na vsebino

Laž

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ostržek, lik Carla Collodija, je prepoznavna karikatura lažnivca

Laž je trditev, ki velja za napačno, a je namerno podana z namenom prevare nekoga drugega.[1][2][3] Dejavnost sporočanja laži je laganje, osebi, ki to počne, pa rečemo lažnivec. Izraz ne zajema vse napačnih trditev: metafore, prispodobe in druge retorične figure niso laži, čeprav dobesedno ne držijo, saj niso uporabljene z namenom prevare, medtem ko je laž mišljena za dobesedno interpretacijo.

Sposobnost laganja naj bi imeli vsi ljudje,[4] razvije se že pri šestletnih otrocih, ki se zavajajoče smejijo ali jočejo, da bi pritegnili pozornost.[5] V širšem smislu so funkcije laži izogibanje neprijetnim situacijam, izboljšanje družbenega položaja, izogibanje posledicam svojih dejanj in podobno, z »neškodljivimi lažmi« pa poskušamo obvarovati druge pred razburjenjem.[5] Ne glede na namen razkrita laž postavi tudi ostale izjave lažnivca pod vprašaj in okrni njegov ugled, kar lahko vodi do negativnih posledic za njegov družbeni in pravni položaj. Konkretno je laganje v pravnem okolju (na primer krivo pričanje ali laganje pod prisego) kaznivo dejanje.[6]

Patološko laganje (tudi kompulzivno laganje, pseudologia fantastica ali mitomanija) je v psihologiji kontroverzna tema in ni splošno sprejeto, da gre za duševno motnjo. Izraža se kot laganje iz navade, ki je povsem nesorazmerno s kakršnimkoli verjetnim ciljem. Pri tem je lahko splet laži take osebe zelo zapleten in obsežen ter se lahko izrazi v daljšem časovnem obdobju.[7][8] Po drugi strani imajo ljudje, ki trpijo za Parkinsonovo boleznijo, težave s prepričljivim laganjem, kar povezujejo z motnjami v delovanju prefrontalne možganske skorje.[9]

V številnih kulturah je razširjeno prepričanje, da je laganje možno prepoznati z opazovanjem neverbalnih znakov, na primer izogibanja gledanju v oči, nemirnost, jecljanje, smehljanje ipd., vendar nadzorovane raziskave kažejo, da ljudje praviloma precenjujejo pomembnost tovrstnih znakov in svojo zmožnost odkrivanja prevar.[10][11] Presojanje o resničnosti je namesto tega podvrženo pristranskosti pri sprejemanju informacij, saj ljudje pogosto interpretiramo svoja občutenja kot dokaz o resničnosti in ne preverjamo vedno trditev s podatki iz spomina.[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Carson, Thomas L. (2012). Lying and deception : theory and practice. Oxford University Press. ISBN 978-0199654802. OCLC 769544997.
  2. ↑ Mahon, James Edwin (21. februar 2008). »The Definition of Lying and Deception«. Stanford Encyclopedia of Philosophy. Arhivirano iz spletišča dne 18. marca 2019. Pridobljeno 29. decembra 2018.
  3. ↑ Mahon, James Edwin (2008). »Two Definitions of Lying«. International Journal of Applied Philosophy. 22 (2): 211–230. doi:10.5840/ijap200822216. ISSN 0739-098X.
  4. ↑ Bhattacharjee, Yudhijit (Junij 2017). »Why We Lie: The Science Behind Our Deceptive Ways«. National Geographic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2017.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Why Do We Lie?«. Psychology Today. Pridobljeno 12. oktobra 2015.
  6. ↑ Timasheff, Nicholas. An Introduction to the Sociology of Law. New Brunswick: Transaction Publishers. ISBN 0-7658-0729-7.
  7. ↑ Dike CC, Baranoski M, Griffith EE (2005). »Pathological lying revisited«. The Journal of the American Academy of Psychiatry and the Law. 33 (3): 342–349. PMID 16186198. Arhivirano iz spletišča dne 3. januarja 2013.
  8. ↑ Dike, Charles C. (1. junij 2008). »Pathological Lying: Symptom or Disease?«. Psychiatric Times. Zv. 25, št. 7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2011.
  9. ↑ Abe, N.; Fujii, T.; Hirayama, K.; Takeda, A.; Hosokai, Y.; in sod. (2009). »Do parkinsonian patients have trouble telling lies? The neurobiological basis of deceptive behaviour«. Brain. 132 (5): 1386–1395. doi:10.1093/brain/awp052. PMC 2677797. PMID 19339257.
  10. ↑ Vrij, Aldert; Hartwig, Maria; Granhag, Pär Anders (4. januar 2019). »Reading Lies: Nonverbal Communication and Deception«. Annual Review of Psychology. 70 (1): 295–317. doi:10.1146/annurev-psych-010418-103135. ISSN 0066-4308. PMID 30609913. S2CID 58562467.
  11. ↑ Zimmerman, Laura (2016). »Deception detection«. Monitor on Psychology. American Psychological Association. 47 (3): 46. Pridobljeno 8. decembra 2021.
  12. ↑ Brashier, Nadia M.; Marsh, Elizabeth J. (4. januar 2020). »Judging Truth«. Annual Review of Psychology. 71 (1): 499–515. doi:10.1146/annurev-psych-010419-050807. ISSN 0066-4308. PMID 31514579. S2CID 202569061.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi laži v Wikimedijini zbirki
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Laž&oldid=6298404«