Pojdi na vsebino

Grška abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov že v 8. stoletju pr. n. št.,[1] pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.[2]

Grške črke se danes veliko uporabljajo v znanosti na splošno, še posebej pa v matematiki.

Preglednica črk

[uredi | uredi kodo]

Osnovne črke

[uredi | uredi kodo]

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

črka ime izgovarjava feničanska ustreznica prečrkovanje1
stara grščina srednjeveška
grščina
(politonalna)
nova
grščina
slovenščina klasična
stara
grščina
nova
grščina
stara
grščina
nova
grščina
Α α ἄλφα άλφα alfa [a] [aː] [a] Alef alef a
Β β βῆτα βήτα beta [b] [v] Bet bet b
Γ γ γάμμα γάμμα
γάμα
gama [g] [ɣ~ʝ] Gimel gimel g
Δ δ δέλτα δέλτα delta [d] [ð] Dalet dalet d
Ε ε εἶ ἒ ψιλόν έψιλον epsilon [e] He he e
Ζ ζ ζῆτα ζήτα zeta [zd]
([[dzeta (črka)#Izgovarjava|ali [dz]?]])
pozneje [zː]
[z] Zajin zajin dz, z
Η η ἦτα ήτα eta [ɛː] [i] Het het ē
Θ θ θῆτα θήτα theta [tʰ] [θ] Tet tet th
Ι ι ἰῶτα ιώτα
γιώτα
jota [i] [iː] [i], [j] Jod jod i, j
Κ κ κάππα κάππα
κάπα
kapa [k] [k~c] Kaf kaf k
Λ λ λάβδα λάμβδα λάμδα
λάμβδα
lambda [l] lamed lamed l
Μ μ μῦ μι
μυ
mi [m] Mem mem m
Ν ν νῦ νι
νυ
ni [n] Nun nun n
Ξ ξ ξεῖ ξῖ ξι ksi [ks] Sameh sameh x
Ο ο οὖ ὂ μικρόν όμικρον omikron [o] Ajin ajin o
Π π πεῖ πῖ πι pi [p] Pe pe p
Ρ ρ ῥῶ ρω ro [r], [r̥] [r] Reš reš r
Σ σ
ς
(končna)
σῖγμα σίγμα sigma [s] Sin šin s
Τ τ ταῦ ταυ tau, tav [t] Tav tav t
Υ υ ὓ ψιλόν ύψιλον ipsilon [y] [yː]
(prvotno [u] [uː])
[i] Vav vav y
Φ φ φεῖ φῖ φι fi [pʰ] [f] izvor nejasen
(glej besedilo)
ph
Χ χ χεῖ χῖ χι hi [kʰ] [x~ç] ch
Ψ ψ ψεῖ ψῖ ψι psi [ps] ps
Ω ω ὦ μέγα ωμέγα omega [ɔː] [o] Ajin ajin ō
  1. Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega narečja v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških narečjih izgovarjale drugače.

Dodatne črke

[uredi | uredi kodo]
črka feničanska ustreznica ime prečrkovanje izgovarjava
slovenščina stara grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϛ ϛ stigma στῖγμα st [st]
Ϟ ϟ Qof Qof kopa ϙόππα κόππα k [k]
Ϡ ϡ Sade Sade sampi σαμπῖ ss [sː], [ks], [ts]

Opuščene črke

[uredi | uredi kodo]

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi kot grške številke.

črka feničanska ustreznica ime prečrkovanje izgovarjava
slovenščina stara grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϝ ϝ Vav Vav digama ϝαῦ δίγαμμα w [w]
Ͱ ͱ Het Het heta ἧτα h [h]
Ϻ ϻ Sade Sade san ϻάν σάν s [s]
Ϸ ϸ Sin Šin šo š [ʃ]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko različico kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančni vrednosti se še razpravlja; najpogosteje predlagana vrednost je [t͡s].

Digama je iz alfabeta izginila zato, ker je glas, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.

Izpeljane abecede

[uredi | uredi kodo]
Najstarejši etrurski abecedarij, najdišče Marsiliana d'Albegna; še vedno skoraj identičen starogrškemu alfabetu.
Stran iz Codex Argenteus, rokopisa Svetega pisma iz 6. stoletja v gotici.

Po grškem alfabetu so se zgledovali številne druge abecede:[3]

Grški alfabet imajo tudi za prednika armenske abecede, ki je po drugi strani vplivala na nastanek in razvoj gruzinske abecede.[5]

Grški kodni nabori

[uredi | uredi kodo]

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages.

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni zapis; unikod pa podpira politonalni zapis.

Grščina v Unikodu

[uredi | uredi kodo]

Unikod podpira politonalni zapis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne rabe. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje.Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi ločevalnimi znamenji ali z vnaprej sestavljenimi znamenji v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

[uredi | uredi kodo]
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
0370         ʹ ͵         ͺ ͻ ͼ ͽ ;  
0380         ΄ ΅ Ά · Έ Ή Ί   Ό   Ύ Ώ
0390 ΐ Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο
03A0 Π Ρ   Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω Ϊ Ϋ ά έ ή ί
03B0 ΰ α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ ο
03C0 π ρ ς σ τ υ φ χ ψ ω ϊ ϋ ό ύ ώ  
03D0 ϐ ϑ ϒ ϓ ϔ ϕ ϖ ϗ Ϙ ϙ Ϛ ϛ Ϝ ϝ Ϟ ϟ
03E0 Ϡ ϡ (tu so koptske črke)
03F0 ϰ ϱ ϲ ϳ ϴ ϵ ϶ Ϸ ϸ Ϲ Ϻ ϻ ϼ Ͻ Ͼ Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

[uredi | uredi kodo]
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
1F00
1F10        
1F20
1F30 Ἷ
1F40        
1F50        
1F60
1F70 ά έ ή ί ό ύ ώ    
1F80
1F90
1FA0
1FB0   Ά ι ᾿
1FC0   Έ Ή
1FD0 ΐ     Ί  
1FE0 ΰ Ύ ΅ `
1FF0       Ό Ώ ´  

Kombinatorni in brezčrkovna ločevalna znamenja

[uredi | uredi kodo]

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) ločevalno znamenje v zvezi z grščino so:

kombinatorni razmikalni zgled opis
U+0300 U+0060 (  ̀ ) »varia/krativec«"
U+0301 U+00B4, U+0384 (  ́ ) »oxia/tonos/ostrivec«
U+0304 U+00AF (  ̄ ) »makron«
U+0306 U+02D8 (  ̆ ) »vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308 U+00A8 (  ̈ ) »dialytika/preglas/diereza«
U+0313 (  ̓ ) »psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314 (  ̔ ) »"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342 (  ͂ ) »perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343 (  ̓ ) »coronis« (= U+0313)
U+0344 U+0385 (  ̈́ ) »dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345 U+037A (  ͅ ) »ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Druge rabe

[uredi | uredi kodo]

Uporaba v drugih jezikih

[uredi | uredi kodo]

Poleg zgoraj naštetih hčerinskih naborov črk, ki so se kot prilagoditev grškega alfabeta razvijali dalje v samostojne nabore črk, so grški alfabet, v različnih obdobjih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis |1996 |p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.

V matematiki in znanosti

[uredi | uredi kodo]

Grški simboli se tradicionalno uporabljajo v matematiki, fiziki in drugih znanstvenih mejah. Številni simboli imajo tradicionalen pomen, tako na primer malo pisani epsilon (ε) za poljubno majhno pozitivno število, malo pisani pi (π) za odnos med obsegom kroga in njegovim premerom, veliko pisana (Σ) je znak za seštevanje, malo pisana sigma (σ) se uporablja za standardni odklon.

Astronomija

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Bayerjevo poimenovanje.

Za označevanje svetlejših zvezd v oseminosemdesetih ozvezdjih se uporabljajo grške črke. V večini ozvezdij je najsvetlejša zvezda označena kot Alfa, naslednja kot Beta itd. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju Kentaver je na primer znana kot Alfa Kentavra (α Cen). Iz zgodovinskih razlogov pa se pri nekaterih od ozvezdij grške oznake ne začenjajo z Alfa.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Cook, B.F. (1987). Greek inscriptions. University of California Press/British Museum.
  2. Coulmas, Florian (1996). The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. ISBN 0-631-21481-X.
  3. Coulmas 1996.
  4. Murdoch & 2004 156
  5. Stevenson 2007, str. 1158

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]