Pojdi na vsebino

Pokrajina Potenza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Province of Potenza
Pokrajinski sedež v Potenzi
Pokrajinski sedež v Potenzi
Zastava Province of Potenza
Zastava
Uradni pečat Province of Potenza
Pečat
Zemljevid, ki označuje lokacijo province Potenza v Italiji
Zemljevid, ki označuje lokacijo province Potenza v Italiji
41°N 16°E / 41°N 16°E / 41; 16
Država Italija
deželaBazilikata
glavno mestoPotenza
Comune100
Upravljanje
 • PredsednikRocco Guarino
Površina
 • Skupno6.594,44 km2
Prebivalstvo
 (30. april 2017)
 • Skupno369.538
 • Gostota56 preb./km2
GDP
 • Skupaj€8,585 mrd (2015)
 • Per capita€22.942 (2015)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Postal code
85010-85018, 85020-85040, 85042-85044, 85046-85059
Telephone prefix0971, 0972, 0973, 0975, 0976
Avtomobilska oznakaPZ
Istituto Nazionale di Statistica076
Spletna stranUradno spletno mesto

Pokrajina Potenza (italijansko Provincia di Potenza [provìnča di potènca]), je ena od dveh pokrajin, ki sestavljata italijansko deželo Bazilikata. Meji na severu z deželo Apulija, na vzhodu s pokrajino Matera, na jugu z deželo Kalabrija in na zahodu z deželo Kampanija in Tirenskim morjem.

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Potenza, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina Prebivalcev
Potenza 68.060
Melfi 17.354
Lavello 13.867
Rionero in Vulture 13.538
Lauria 13.507
Venosa 12.162
Avigliano 12.001

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

V pokrajini je jezero Lago di Monte Cotugno, ki je nastalo med letoma 1972 in 1982, ko je bil na reki Sinni zgrajen največji zemeljski nasip v Evropi. Jez meri 60 metrov v višino in na bazi 260 metrov v širino, dolg je pa skoraj dva kilometra. V jezero (530 milijonov kubikov) so bili speljani tudi hudourniki, ki obdobno pritekajo iz okoliških hribov. Jezero in jez je moč obiskati samo s posebnim dovoljenjem oblasti.

Seznam zavarovanih območij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinsko najpomembnejši kraj v pokrajini je mesto Melfi, ki je doseglo višek pomembnosti v 13. stoletju, v obdobju Friderika II., ki je mesto izbral za svojo rezidenco. Tu je tudi leta 1231 razglasil Melfijske ustavne zakone, ki so urejevali zakonodajo Sicilskega kraljestva. Zakonik danes velja za mejnik v razvoju moderne državne administracije. Po Friderikovi smrti so na oblast prišli Aragonci in mesto Melfi je začelo propadati. Po dveh stoletjih, leta 1528, ko je bilo mesto že dolgo pod Španci, so ga napadli in zavzeli Francozi. Melfi je bilo oropano in požgano, prebivalstvo pobito. Španski kralj Karel V. je mesto spet zavzel že leta 1531, a je bilo opustošeno in neobljudeno. Dva direktna kraljeva ukaza sta odločila, naj se vselijo na razvaline mesta vsi prebivalci okolice in celo bližnja kolonija Albancev. Novi meščani so bili oproščeni davkov 12 let.

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]