Pojdi na vsebino

Toplokrvni konj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andaluzijec, tipični toplokrvnež

Toplokrvni konji so skupina pasem domačega konja, prepoznavna po manjši telesni masi, elegantnem[1] ter vitkem telesu[2] in izrazitem,[1] živahnem[2] temperamentu (značaju), kamor spada velika večina jahalnih konjskih pasem.[1]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Toplokrvne konje se pogosto neznanstveno opisuje kot živali ognjenega temperamenta, ki so žilave, pogumne, vzdržljive in inteligentne.[3] Na razvoj toplokrvnih konj je imela izrazit vpliv njihova uporabnost; gre namreč za ježi namenjene pasme, ki se jih veliko uporablja na konjeniških tekmovanjih in v drugih športnih disciplinah,[1][2][4] služijo pa tudi kot vprežne živali za vlečenje kočij.[5][6] Večina toplokrvnežev preseže višino 1,55 metra in ima razmeroma tanko zaščitno dlako (tj. dlako vratne grive in žime vratu ter nog[7]), pri čemer so noge v večini primerov neporaščene (obstaja nekaj izjem, npr. frizijec). V Evropi prevladujejo predvsem toplokrvne pasme.[1]

Toplokrvni konji predstavljajo eno izmed treh umetnih (neformalnih) skupin, na katere se glede na temperament (značaj) deli pasme domačega konja (preostali dve skupini zajemajo hladnokrvni in polnokrvni konji).[5] Izrazoslovje nima ničesar opraviti s temperaturo krvi ali klasifikacijo živali glede na telesno temperaturo in lastnosti presnove (vsi konji so namreč sesalci in posledično obligatno živali s stalno telesno temperaturo – homeotermni, manj primerno tudi toplokrvni organizmi),[1] temveč se nanaša na temperamenten, energetičen in živahen, a dobro vodljiv značaj toplokrvnih konjev.[1][2][5]

Od hladnokrvnih konj se toplokrvni ločijo po postavi; so namreč relativno manjši in lažji, njihova telesa pa so praviloma elegantnejša – zato jim pogosto pravimo tudi lahki konji. Razlike med toplokrvnimi in polnokrvnimi konji so manjše; načeloma velja, da imajo polnokrvni konji še izrazitejši in bolj poudarjen, energetičen ter nekoliko živčen značaj, bili pa naj bi tudi elegantnejši in plemenitejši od toplokrvnih.[3][5][8] Toplokrvne pasme naj bi nastale s križanjem hladnokrvnih in polnokrvnih,[5] pri križanju toplokrvnih in polnokrvnih konj dobimo tako imenovane polkrvne živali.[8]

Predstavniki

[uredi | uredi kodo]

Med pasme toplokrvnih konj poleg drugih uvrščamo andaluzijca, appalooso, bavarca, francoskega jahalnega konja (selle francais), frizijca,[1] hanoveranca,[1][4][8] holštajnca, knabstruperja, luzitanca,[1] oldenburžana,[1][8] paint, palomina, porensko-nemškega konja,[1] vestfalca,[1][4] in trakenca.[1][4][8] Tudi nekaj slovenskih pasem konj se klasificira kot toplokrvne konje, denimo avtohtonega lipicanca in tradicionalnega ljutomerskega kasača.[9]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 Anžlovar, Petra (2009). Konji : najbolj priljubljene pasme konj (1. izd izd.). Tržič: Učila International. ISBN 978-961-00-0771-5. OCLC 780887200.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Konj je plemenita žival, ne moped«. Dnevnik. Pridobljeno 18. decembra 2021.
  3. 3,0 3,1 »Polnokrvni, toplokrvni in hladnokrvni«. www2.arnes.si. Pridobljeno 18. decembra 2021.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 »Splošna znanja o konju«. www.educa.fmf.uni-lj.si. Pridobljeno 18. decembra 2021.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 »Hot Blood, Warm Blood, Cold Blood in Horses«. Kentucky Equine Research (v ameriški angleščini). 17. junij 2014. Pridobljeno 18. decembra 2021.
  6. »Toplokrven«. Fran. Pridobljeno 19. decembra 2021.
  7. »Splošno o konjih«. sites.google.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2021. Pridobljeno 19. decembra 2021. Arhivirano 2021-12-19 na Wayback Machine.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Sivec, Ignac; Mlinar, Ciril; Trilar, Tomi (2008). Živali. Tržič: Učila International. ISBN 978-961-00-0555-1. OCLC 449430279.
  9. Bojkovski, Danijela; Cividini, Angela; Čepon, Marko; Holcman, Antonija (2014). Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. ISBN 978-961-6761-26-0. OCLC 898637541.